V Sloveniji že dolgo živimo v skladu s konceptom zaUTDsi. V Sloveniji sta po njegovih principih zgrajena šolski in zdravstveni sistem, sistem avtomobilskih zavarovanj, sistem paketov za mobilne telefone itd. Pri slednjem imaš npr. določeno količino impulzov zastonj, potem nižjo ceno za impulze izmenjane pri istem (‘našem’) operaterju ter impulze, ki jim ceno določa ‘svobodni trg’. Znotraj koncept zaUTDsi so torej tri-dimenzije, vsaka dimenzija pa ima svoja ‘pravila igre’. Najprej je tu univerzalna dimenzija: brezpogojna, obvezna in nujna. Nato tekmovalno-tržna dimenzija ter nazadnje demokratična (sodelovalna, skupnostna, socialna).
Ta tristebrni sistem, kjer Univerzalni nivo dopolni dosedanji socialno-tržni sistem že vrst leto označujem z akronimom zaUTDsi (tudi www.zautd.si), ki je nadgradnja raziskovanja pogojev in možnosti uvedbe Univerzalnega temeljnega dohodka, ki ga običajno označujem z akronimom zaUTD. A ne dosledno. Od aprila 2020, ko sem sistem zaUTDsi predpostavila kot temelj Nove družbene pogodbe »Za jutrišnji dan« v postCorona Sloveniji, bom v tem bolj dosledna.
V knjigi ‘Principi Politične ekonomije’ (1849) je John Stuart Mill to opisal takole: »V razdeljevanju (distribuciji) je najprej določen eksistenčni minimum za vsakega člana skupnosti, sposobnega za delo ali ne. Ostanek produkcije se deli v deležih med tri elemente: Delo, Kapital in Talent«. Bertrand Russel (1918) pa: »Določena majhna vsota, ki zadostuje za preživetje, naj bo zagotovljena vsem, pa naj ti delajo ali ne…večji dohodek pa naj pripada tistim, ki so pripravljeni delati tisto, kar družba prepozna kot uporabno. Temeljni dohodek nikogar ne odvrača od pridobitne dejavnosti. Toda po drugi strani promovira individualno svobodo in pušča nedotaknjeno pozitivne vidike tržnega kapitalizma«. (Povzeto po Svetovni organizaciji za Univerzalni temeljni dohodek, BIEN).
Bistvo paradigme zaUTDsi torej izvira iz filozofskih načelih humanizma v smislu, da je človek v prvi vrsti član skupnosti, ki ne sme pustiti, da njeni člani umirajo (od lakote), in da upravičenost do tega izhaja iz pripadnosti določeni skupnosti (npr. državi) in iz skupne lastnine te skupnosti (ozemeljske, ekološke, družbene in intelektualne). V tej paradigmi se torej skupnost zaveda, da je prva prioriteta skupnosti univerzalna dimenzija, da se najprej poskrbi za eksistenco, tudi za bivanje, vseh članov skupnosti. Na področju sociale in na področju zdravja, je to pogosto vprašanje življenja in smrti, zato univerzalno dimenzijo povezujemo z eksistenčno varnostjo, tj. preživetjem ljudi. Sistemske napake se v tej dimenziji kažejo v obliki absolutne revščine, tj. v obliki ogroženega preživetja. Obseg univerzalne dimenzije, tudi zato, pogosto določajo državni uradniki in/ali strokovnjaki.
Prva dimenzija zato ni samo univerzalna, pač pa pogosto tudi obvezna (obvezno osnovno šolstvo, obvezno zdravstveno, obvezno avtomobilsko zavarovanje, obvezna RTV SLO naročnina ipd.). Običajno so cene ali storitve v tej dimenziji uniformne (enotne, pavšalne), po osebi, avtomobilu, telefonu, priključku. Tu gre za področje univerzalnih človekovih pravic, kar pomeni, da te pravice veljajo za vse ljudi enako. Kot rečeno, sledi dimenzija svobodnega trga, ki ga omejuje dimenzija demokratične skupnosti, ki po meritokratskih načelih (glede na zasluge in koristi za družbo) določi izjeme za svoje članstvo na trgu: npr. posebne cene za člane ali zavarovane, sindikalne cene, itd.
ZaUTDsi pristop je torej mogoče uporabiti na zelo različnih področjih življenja. Na področju socialne varnosti je ena od možnih aplikacij Univerzalni temeljni dohodek. V Sloveniji je bil koncept zaUTDsi leta 2010 prikazan v Predlogu uvedbe Univerzalnega temeljnega dohodka, po katerem bi imeli vsi, ki imajo pravico do slovenskega državljanstva, tudi pravico do mesečno zagotovljenih 300 evrov. To je znesek, ki bi nekoliko presegal eksistenčni minimum za nujne življenjske potrebe, kot ga je takrat določila država. Dodatna sredstva ne bi bila potrebna, saj bi samo posodobili obstoječi sistem, ga avtomatizirali in poenostavili. UTD bi takrat nadomestil 16 obstoječih socialnih transferjev (od 64-ih) in 10 davčnih olajšav (ne vseh). Na ta način bi lahko že leta 2010 zmanjšali sistemske napake v dosedanjem sistemu, ki se kažejo v obliki življenja ljudi, ki trpijo absolutno revščino.
V letu 2020 ima Slovenija tretjo zaUTD priložnost. Leta 1990 ga je dr. Jožetu Pučniku predlagal dr. Veljko Rus. Leta 2010 sem ga predlagala jaz. Upam, da bo nekdo ali množica njih, ki bodo omogočili, da se ideja zaUTD udejani v Sloveniji 2020, preizkusi, izboljša in razširi v EU do leta 2025.