I.        UVOD

Pred nami je izziv, kako v času (post)Corona-krize zastaviti sistem, ki bo dolgoročno zagotoviti preživetje, dobrobit in napredek vsega prebivalstva Republike Slovenije (RS) na trajnostni način. Potrebujemo sistem, ki bo zagotovil:

1. (asimetrično) odpornost na (asimetrične) šoke, s tem pa odpornost in trdoživost družbe;
2. socialno vključenosti, občutek socialne pravičnosti, s tem pa socialno kohezijo, občutek legitimnosti ukrepov in večanje zaupanja v vlado;
3. ohranjanje podjetniškega jedra, pripravljenega, da v hipu oživi, s tem pa možnost, da se razcveti v eno najbolj konkurenčnih gospodarstev na svetu. Tako kot pustinja, ki v času slabih vremenskih pogojev izgleda prazna, le kratek čas po deževju pa pokaže svojo plodno raznovrstnost.

Ocenjujem, da to ne bo možno brez nove družbene pogodbe. Za področju socialne varnosti, dela in enakih možnosti sem zato pripravila predlog nove družbeno pogodbo »za jutrišnji dan« (zaUTDsi), ki prilagodi obstoječe sisteme tako, da se (takoj) zagotovi osnovno socialno varnost vsem in obenem ohrani vrednost dela vseh. To naredi tako, da obstoječi socialno-tržni sistem vedno dopolni z univerzalno dimenzijo, v skladu s konceptom zaUTDsi.

Koncept zaUTDsi razvijam zadnjih deset let v okviru raziskovanja pogojev in možnosti uvedbe Univerzalnega temeljnega dohodka (UTD dohodek). To so (denarna) sredstva, ki  jih (politična) skupnost vsem članom redno izplačuje, ter jim tako omogoči preživetje in socialno vključenost, ne glede na delovni, premoženjski ali družinski status. Zagovorniki UTD smo namreč prepričani, da je ob pomoči skrajno poenostavljene državne administracije trajno zagotovljena eksistenčna varnost, (strokovna) avtonomijo in delovna motiviranost  vseh, edini način, da se v času globalne negotovosti, ohranja in spodbuja delovna motiviranost ter podjetniška inovativnost vseh, s tem pa tudi konkurenčnost slovenskega gospodarstva. 

Spričo povečanih tveganja in zgoraj omenjenih ciljev, predvsem povečanju odpornosti sistema na asimetrične šoke, predlagam nekoliko drugačne rešitve kot leta 2010. Predvsem v smislu  multidimenzionalne diverzifikacije pristopov. Namesto družbene redistribucije v obliki denarja in aktivacijskega, kot sem predlagala leta 2010, predlagam poleg tega še redistribucijo v obliki dobrin, storitev in plačanega dela.

Diverzificirani (razpršeni) pristop zmanjšuje tveganje in veča odpornost sistema. Zakaj ‘mix’ ukrepov? Ena napačna politika oz. en sam napačen zakon, ki močno posega v življenje ljudi, lahko ogrozi njihovo preživetje. Več različnih zakonov, četudi, z enim samim ciljem, tj. zavarovati preživetje, dobrobit in napredek družbe, pa zagotavlja, da je manjša verjetno napake, ki lahko družbo stane preživetja. Prav tako je napake lažje odpravljati po segmentih. To je pristop, ki ga uporabljamo za zavarovanje finančnih naložb. Zdaj ga bomo uporabili zato, da pred finančnimi in drugimi tveganji zavarujemo prebivalstvo Slovenije v post-Corona obdobju.

Po drugi strani pa je nujno, da so vsi sistemi in ukrepi sistema zaUTDsi na področju socialne varnosti, dela in enakih možnosti usklajeni npr. s konceptom  zaUTDsi, saj to zagotavlja konsistentnost sistema. Ne želimo namreč, da bi z levo roko rušili to, kar gradimo z desno.

II.      Nova družbena pogodba »Za jutrišnji dan«

V okviru predloga Nove družbena pogodbe leta 2020 predlagam, da se namesto izključno UTD  uvedejo: 1) UTD dobrine, 2) UTD delo in 2) UTD dohodek in/ali negativni  davek.

1. Univerzalne temeljne dobrine (UTD dobrine) so ‘temeljni dohodek v naravi’ (UTD dobrine).  Gre za osnovne, nujne količine npr. ‘čiste’ električne energije, vode, življenjske površine, zdravja, izobraževanja, športa v smislu zagotavljanja Univerzalnih človekovih pravic, ki so enake za vsa človeška bitja. To je dimenzija enakosti vseh ljudi. V (čedalje) večji meri je to dimenzija, ki jo lahko zagotovi lokalna skupnost. To sem opisala v prispevku Lokalni UTD, Zdravje kot univerzalna temeljna dobrina in Energetski UTD.
2. Univerzalni temeljni dohodek ‘v denarju’ (UTD dohodek), ki ljudem pušča možnost individualne izbire. Običajno se zagotavlja preko (državnega) davčnega sistema. Je dimenzija, ki zagotavlja individualno svobodo, umetniško, znanstveno, kulturno, socialno in podjetniško  inovativnosti.  V Evropi ga poznajo pod imenom Družbena dividenda, Državljanski dohodek oz. Unconditional Basic Income (UBI), v ZDA kot Basic Income Guarantee (BIG). Predlog uvedbe UTD v Sloveniji se lahko uporabi z vidika načina financiranja in računanja višine UTD. Drugače pa ga je potrebno uskladiti z drugima dvema dimenzijama in ukrepi predlaganimi v nadaljevanju. Na vsak način pa je  pametno upoštevati ugotovitev, da lahko razvite države, na finančno nevtralni način, uvedejo UTD v višini Denarne Socialne pomoči (DSP), opisano v študiji Otroški UTD v Belgiji po slovensko.
3. Univerzalno temeljno delo (UTD delo), tj. zajamčena možnost vsakemu članu skupnosti, do določen del svojih ur nameni za družbeno koristno, cenjeno in plačano delo. Na ta način se vsakem zagotovi možnost zadovoljevanja človeške potrebe, da prispeva in služi skupnosti. Gre za nujni, osnovni, temeljni način ne konfliktnega vključevanja individuumov v družbo. To je dimenzija (demokratične) in meritokratske skupnosti. V svetu idejo poznajo kot (universal job guarantee.  V Sloveniji je potrebno to rešitev povezati s pravičnim (proporcionalnim) krajšanjem delovnega časa, ki upošteva tudi medgeneracijsko komponento. To sem opisala v nekaj člankih in intervjujih na temo Krajšanja delovnega časa. Ta vidik je pomemben del zasnove Univerzalnega točkovnika dela (UTD točkovnik dela, ang. Universal Time Dimension system). V tem sistemu je ura človeškega življenja univerzalna temeljna merska oz. plačilna enota, ki lahko služi kot dopolnilo ali zamenjava sistema denarne menjave, še posebej v času finančnih šokov. V tem sistemu velja, da VSAKO DELO ŠTEJE in VSAKA URA DELA ŠTEJE. To je sistem, ki omogoča ‘družbeno knjigovodstvo’ v obliki ‘časovne banke’ ter tako ‘ohranja vrednost dela’. Omogoča tudi bolj pravično upoštevanje nujnega, ključnega, družbeno koristnega dela:
   1. vojske, gasilstva, civilna zaščite,
   1. prostovoljstva,
   1. nega, materinstva, starševstva itd.

Ta pristop v večji meri kot dosedanji sistem omogoča , i) preživetja vseh i) skrb za zdravje, družino in skupnost iii) zadovoljevanje družbenih potreb ter ohranjanje delovne kondicije in motivacije  vseh.

Najtežji del tega predloga bo v nadaljevanju najti ‘pravo’ količino vsake zgoraj predlagane univerzalne rešitve in ‘razmerje’ med univerzalnim in socialno-tržnim sistemom. Poleg tega ne smemo pozabiti, da je v  Sloveniji izjemno težko pripraviti predlog socialne politike z izračuni finančne izvedljivosti in socialni posledic, ker Slovenija sploh nima celovitega mikrosimulacijskega modela. Zato je nujna enostavnosti in transparentnost sistema, da ljudje razumejo vsaj logiko sistema. Hvala bogu, da je sistem zaUTDsi točno tak: enostaven.

V razvitih državah, kamor spada tudi Slovenija, je priporočljivo in možno vpeljati sistem zaUTDsi kot temeljni in hkrati dopolnilni nivo socialne varnosti. To pomeni, da vsi dosedanji sistemi socialnih transferjev ostanejo v veljavi. Posamezniki lahko še vedno prosijo za naknadno ali dodatno preverjanje svojega dohodkovnega statusa in transferje po starem sistemu, ki jih še vedno tudi dobijo, če so njihovi dohodki še vedno pod zastavljenim cenzusom. Stari sistem sčasoma atrofira.

Vse zgoraj omenjene tri rešitve je mogoče vpeljati sinhrono ali asinhrono. Enako velja za uveljavitev na lokalni in/ali na državni in/ali EU nivo. Odvisno kateri nivo je v določenem trenutku najbolj učinkovit in odziven. V času Corona krize v Sloveniji priporočam, da se za uvedbo tega sistema v največji možni meri podpre in poveča pristojnosti lokalnih samoupravnih skupnosti.

III.    Pristop k uvedbi zaUTDsi sistema v času Corona-krize

V času Corona-krize je bistveno, da se sistem, ki varuje ljudi oz. človeške vire oz. človeški kapital vpelje čim hitreje in transparentno. Hitrost uvedbe sistema  zaUTDsibi moral kratkoročno še posebej ceniti in spodbujati podjetniški del družbe. Z vidika ohranjanja potrošniškega potenciala vsega prebivalstva. Dolgoročno pa tudi z vidika ohranjanja delovne kondicije in motivacije vseh, še posebej pa delovno aktivnih posameznikov.

V času Corona-karantene je upravičeno v ospredju skrb za ‘delovno kondicijo’ ljudi, ki opravljajo ključna dela pri zagotavljanju univerzalne eksistenčne varnosti v času krize. Vse drugo se zdi manj pomembno. A to je samo kratkoročni vidik. Dolgoročno je potrebno ohraniti delovno kondicijo vseh, a ne nujno v enaki ali polni meri, pač pa vsaj v minimalni meri. To pa je možno le, če se uporabi najenostavnejši, tj. zaUTDsi način.

1. Najenostavneje je uporabiti sisteme, ki že obstajajo, ki se jih čim bolj učinkovito in inovativno prilagodi za nove potrebe.  Npr. šivilje, ki po novem šivajo maske; hoteli, ki služijo karanteni; turistične kmetije, ki skrbijo za bolj čile prebivalce domov za ostarele.

2. Uporabijo se dobro premišljene ideje: na srečo je ideja UTD v Sloveniji prisotna od leta 1990, zadnjih 10 let pa tudi študije o praktični uvedbi UTD v Sloveniji. Času krize je primeren za uvedbo socialnih inovacij. Izkušnje zadnjih trideset let pa nas opozarjajo, da v tem pogledu za Slovenijo ni nujno pametno slepo prepisovanje avstrijskih ali nemških rešitev ali poslušati Bruslja.

3. Temeljna usmeritev v tem trenutku bi bila, da se izboljša obstoječe dobre rešitve tako, da se jih uskladi s temeljnimi principi sistema  zaUTDsi. Tako dobimo ukrepe, ki so usmerjeni v prihodnosti, hkrati pa delujejo takoj. Kaj to pomeni v praksi? Rešitve, ki so se do sedaj izkazale za dobre, za npr. določeno skupino prebivalstva, naredimo univerzalne. Ali da obstoječe (univerzalne) sisteme poenostavimo in uniformiramo. To bi morali v bližnji prihodnosti zaradi negativnih megatrendov narediti prej kot slej. Zdaj, v času Corona-karantene moramo samo bolj pohiteti.

IV.   Primeri hitre izboljšave obstoječih sistemov v skladu s konceptom zaUTDsi

1. ‘Študentski’ boni se uvedejo za vso mladino vključeno v varstveno-izobraževalne institucije, vendar na UTD način. Njihova uporaba pa se razširi za odkup hrane na tržnicah in kmetijah.  To bi bil prvi korak k otroškemu UTD.
2. Ponovno se uvede Državna pokojnina. To bi bil prvi korak k uvedbi UTD pokojnine.
3. Status samozaposlenih postane ‘novi minimalni standard’ delovnega statusa, in sicer kot prvi korak iz brezposelnosti, zato po eni strani ohranja vezanost na Zavod za zaposlovanje v smislu zavarovanj, po drugi strani pa s.p. samostojno išče delo in projekte, ter jih po protokolu za s.p. priglasi na FURS, kjer se dohodki obračunajo kot dohodnina, enako kot za vse druge. To bi bil prvi korak k UTD za samozaposlene.
4. Uporaba vavčerjev, ki že sedaj obstajajo za plačilo dopolnilnega ali malega dela se razširi. Določeno količino teh vavčerjev se lahko mesečno razdeli (morda med vse državljan v smislu UTD aktivacijskega vavčerja), ki pa bi jih bilo mogoče tudi kupiti, kot minimalno standardizirano urno plačilo. Če jih ne bo uvedla država, jih lahko razvijejo lokalne oblast v obliki lokalnih valut. UTD aktivacijski vavčer je namenjen (ponovni) vzpostavitvi (tržnega) sistema medsebojne izmenjave. To bi bil prvi korak k uvedbi UTD aktivacijskega vavčerja.
5. ‘Malica’ za zaposlene se poveča za transportni, digitalni, športni in izobraževani dodatek. Enako kot doslej, kot povračilo stroškov povezanih z delom, v obliki uniformnih in neobdavčenih dohodkov. Prav tako se pravica do te ‘UTD ”malice’ prizna vsem iskalcem zaposlitve. To bi bil prvi korak k UTD za zaposlene.
6. Ob plačilu izvajalca se vzpostavi sinhronizirano plačilo davka na FURS s strani vseh, ki sodelujejo v menjavi, tako da se nihče ne bi mogel izogniti plačilu davka. To bi zagotovilo samo več prihodkov, pač pa tudi več zaupanja državljanov v novi sistem, ker bi imeli ‘nadzor’ nad ‘poštenostjo’ sodržavljanov in zaupanja v državo, ki tako zagotavlja pravično in enako obravnavo za vse. To bi bil prvi korak k uvedbi UTD davčnega sistema.

V.     ZAKLJUČEK

Dobre strani  4UTD pristopa so: možnost hitre, delne, postopne uveljavitve, enostavnost, preverjene rešitve, razpršenost rešitev, odpornost sistema, ohranjanje delovne motivacije, celovitost rešitve.

Slabe strani pristopa: razširjenost napačnih predstav o sistemu  zaUTDsiv javnosti, veliko število napačnih in zavajajočih mnenj ter stališč na področju socialne varnosti in delovne aktivacije, življenjska pomembnost sistema ob hkratni kompleksnosti sistema, rigidnost, neavtonomnost strokovnjakov zaposlenih v državni upravi in drugje (strah pred šikaniranjem in prihodnostjo).

Ob dejstvu, da je ta prispevek namenjen dolgoročnejšim razmislekom, se je potrebno vprašati, kako se  zaUTDsisistem ujema z obdobjem pred pojavom epidemije virusa Corona, v času epidemije in po tem obdobju oziroma: (i.) pred-Corona sistemom, (ii.) Corona-karantena sistemom in (iii.) post-Corona sistemom?

Primerjalno gledano sistem  4UTD presega vse (dosedanje) sisteme. V primerjavi s pred-Corona sistemom je boljši, ker ‘naredi’ obstoječi socialno-tržni sistem (‘foolproof’) z uvedbo univerzalne dimenzije. Spričo svoje uniformnosti, brezpogojnosti in individualnosti ter posledične enostavnosti pa je dobro orodje tudi v času krize, oz. v primeru nedoraslosti in/ali rigidnost državnih administrativnih sistemov v ‘normalnih’ časih. Je tudi sistem, o katerem bi slovenska družba v prihodnosti tako ali tako morala kmalu resno razmisliti z ozirom na klimatsko, ekološko, migrantsko krizo, globalizacijo, digitalizacijo, avtomatizacijo, robotizacijo, demografski problem z vidika staranja prebivalstva in upadanja natalitete. Še posebej bi se morali zavedati in upoštevati, da o uvedbi tega sistema razmišljajo najbolj konkurenčne države na svetu (če ga že nimajo). Prav tako je sistem zaUTDsi dober temelj za uresničevanje Trajnostnih razvojnih ciljev Organizacija združenih narodov (OZN), saj je nastal v duhu OZN smernic in Poročil o človekovem razvoju. Je orodje, ki omogoča doseganje ciljev OZN Agende 2030, s tem pa tudi Strategije razvoja SRS_2030 in SRS_2050 ter The International Labour Organization (ILO) prizadevanj na področju socialne varnosti zaposlenih (‘social protection floor’).  zaUTDsikoncept spada v post-BDP paradigmo (BDP, bruto domači proizvod;  ang. beyond GDP & degrowth).